Ni brez kompromisov. A gre za zelo privlačen nakup, ki je zmogljivejši in bolj prefinjen od večine konkurentov
Iskreno sem presenečen, da pri Volkswagnu niso na ta vlak skočili že prej – noro popularen Tiguan je nekako osrednji model nemškega proizvajalca, ki je po Evropi konstantno med desetimi najbolj prodajanimi, v Volkswagnovi ponudbi pa ga prekašata le T-Roc in Golf, medtem ko z lahkoto premaguje konkurenco srednje velikih SUV-jev.
Zmogljiva raličica R, ki nadgrajuje ta prodajni uspeh s pogonskim sklopom novega Golfa R, ima torej veliko smisla. Pa ne le za dobičke pri Volkswagnu, ampak tudi za kupce Golfa R, ki potrebujejo nekoliko več prostora. Pa ga je bilo vredno čakati in ali lahko upraviči visoko ceno?
Tiguan R poganja posodobljena različica Volkswagnovega prisilno polnjenega dvolitrskega štirivaljnika “evo4”, ki ima identične številke moči in navora kot tisti v novem Golfu R – 320 KM (235 kW) med 5.200 in 6.600 vrtljaji ter 420 Nm navora od 2.100 vrtljajev pa vse do 5.350.
Tu je tudi običajni sedemstopenjski dvosklopčni menjalnik, ki se ga lahko ročno upravlja z dobro staro ročico na sredini ali pa dovolj velikimi obvolanskimi ročicami. Moč se prenaša na vsa štiri kolesa, na zadnji osi tudi z vektoriranjem navora (kot v Golfu R), medtem ko sprednja os uporablja Volkswagnov “virtualni” diferencial XDS in namesto mehanskega diferenciala vrtenje v prazno na posamičnem kolesu umiri z zaviranjem. Zahvaljujoč potentnemu pogonskemu sklopu Tiguan R do 100 km/h pospeši v 4,9 sekundah, kar je glede na 1.746 kg teže navdušujoče. Najvišja hitrost je elektronsko omejena na 250 km/h.
Temu primerno so posodobili tudi podvozje. Serijska platišča so 20-palčna, 21-palčna na testnem avtomobilu pa za doplačilo 762,65 evrov, ima večji zavorni paket in prilagodljivo blaženje. Edina mehanska nadgradnja na ceniku je pravzaprav Akrapovičev izpušni sistem za 3.724,29 evrov, ki se zdi vedarle nekoliko draga in pretirana za ta tip avtomobila.
Oblikovna R tematika se nadaljuje s prepoznavno modro barvo “lapiz blue”, ki je rezervirana za R modele, vključno s posebnimi odbijači – spredaj in zadaj. Znotraj so školjkasti sedeži enaki kot tisti v Golfu R (in nekaterih ostalih športnih avtomobilih skupine VAG), tu je tudi nekaj posebnih “pletenih” kovinskih elementov, ambientalno osvetlitvijo ter dobro oblikovanim in odmerjenim volanskim obročem, ki so ga potem uničili z novimi stikali, občutljivimi na dotik. Tudi kontrole klimatske naprave so zamenjali z drsniki na dotik in odstranili dobro delujoča vrteča stikala za nekaj, kar je nedvomno slabše za uporabo.
Če so pri Volkswagnu Tiguana R načrtovali s kupci Golfa R v mislih, potem so dosegli prav to, da se bodo slednji v njem počutili kot doma. Precej elementov premore občutno čvrstost Golfa R, a nikoli v nepraktični ali celo zastrašujoči meri. Speljuje kot DSG pač speljuje z zdrsom sklopke, a je to predvidljivo, predvsem pa se ti z nekaj prilagajanja plina pri nižjih hitrostih potem ukloni in vozi, kot želiš. Četudi elegantno in lenobno, ali pa bolj direktno.
Navdušujoč je tudi motor – poslušen, bogat z navorom, odziven in voljan do vrtenja po območju vrtljajev. Pod 2.000 vrtljaji je sicer nekaj očitne zakasnitve, a ni ovira v vsakdanji vožnji. Naš testni avtomobil ni imel opcijskega Akrapovičevega izpuha, zvočna kulisa je bila torej lepo diskretna v nastavitvi izpuha “pure”. V načinih sport in race, ko se vključi zvočna spodbuda iz zvočnikov, pa je lahko tudi malenkost pretirana.
Povečam hitrost, izberem eno izmed agresivnejših voznih nastavitev in Tiguan se nemudoma odzove. Blaženje je sofisticirano, vzmetenje pa se giblje dovolj, da lahko lepo izkoristim Tiguanovo težo za obremenitev vsake posamične osi in dejansko občutim kaj počne podvozje pod menoj. Tudi krmiljenje je dobro uravnoteženo, z enakim progresivnim mehanizmom kot pri Golfu R, s katerim so zadeli dober kompromis z neposrednostjo, ki ne prinaša občutka živčnosti.
Do tega trenutka me Tiguanov zadnji diferencial z vektoriranjem navora nase zares ne opozarja. Ko ga izzovem s stopalko za plin pa se zunanje kolo zavrti le malenkost preveč in mi prej pomaga zapreti linijo iz zavoja, kot izrecno izzvati prekrmarjenje. Učinek je torej v primerjavi z Golfom R bolj pretanjen, je pa dobrodošel in je zaradi njega celotna izkušnja vožnje bolj vključujoča.
Ko dosežeš hitrosti, ki zahtevajo posredovanje diferenciala, pa blaženje pokaže svojo manj prefinjeno stran. Velika 21-palčna platišča se s pnevmatikami zdijo prevelika in težka, podvozju ukradejo nekaj agilnosti. Ni nerodno, se pa zaradi tega vprašaš, ali ne bi raje na slabših odsekih ceste upočasnil. Predvsem pa kako bi se občutil Tiguan z nekaj višjimi pnevmatikami…
Tiguan R je se nedvomno pelje bolje od kupice svojih rivalov. Po občutku je manj “lesen” in bolj vključujoč od Cupre Atece. Morda mu manjka sofisticiranosti večjega BMW-ja X3 M40i ali surove moči Mercedesa AMG GLA45. Kljub temu pa se izkaže kot všečen paket, ki je dovolj dober, da lahko upraviči svoj obstoj.
Jordan Katsianis