“Ej, kateri avtomobil pa je to?”

Pri Cupri vas želijo prepričati, da je njihov prvi lasten model SUV kupe. Na voljo je s široko ponudbo pogonskih sklopov, a številčna konjenica mu odlično pristoji

fotografije Janoš Pečnik

“Ej, kateri avtomobil pa je to?” je vprašanje, na katerega moram med druženjem s Formentorjem vsakodnevno odgovarjati. Njegova pojava žanje pristno zanimanje – poznavalcev in nepoznavalcev, medtem ko slednje nekoliko zmedeta znamka in logotip. No ja, napis Cupra pri SEAT-u na svoje najzmogljivejše avtomobile lepijo že 25 let, a smo jo do nedavne osamosvojitve znamke in predstavitve lastne podobe poznali predvsem navdušenci nad športnimi kombilimuzinami. Pričakujte torej precej pojasnjevanja prijateljem. Obračanje glav opažam tudi v vzvratnem ogledalu. Kdo bi si mislil, da bo tega zmožen član širše družine avtomobilov, ki so narejeni na Volkswagnovi platformi MQB Evo? To so praviloma učinkovito oblikovani avtomobili z do vratu zapetimi srajčnimi gumbi. Čeprav gre v osnovi za SEAT-ov temperamentnejši alter ego, pa je Formentor s svojimi sproščenimi proporci in privlačnimi podrobnostmi zares zanimiva kreacija!

Znamka Cupra (pozor, privoščil si bom brutalno osladno analogijo) je torej SEAT-ov športni potaknjenec, ki so ga leta 2018 posadili v svoj lonček, Formentor pa je njegov prvi cvet (upam, da ste še pri zavesti). Je hišna specialiteta, v SEAT-ovi ponudbi ga namreč ne boste našli. Cupra pa ne bo ekskluzivno ponujala le najzmogljivejših avtomobilov. Formentorja je namreč mogoče dobiti z motorji z močjo že od 110 kW, tako dizelskimi kot bencinskimi (obe osnovni različici imata ročni menjalnik in pogon spredaj). Kot pri Leonu sta na izbiro potem tudi dva zmogljiva priključna hibrida in 245-konjski bencinski štirivaljnik, ki poganja tudi Golfa GTI. Nas pa najbolj zanima najmočnejša različica z oznako VZ, ki ima pod pokrovom 310-konjski (228 kW) dvolitrski bencinski štirivaljnik v paru s samodejnim sedemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom in pogonom na vsa štiri kolesa. No ja, najmočnejša za vse, razen za 7.000 kupcev, ki bodo prišli v vrsto za resnično najmočnejšega Formentorja VZ5 z 2,5-litrskim petvaljnikom.

Karoserijsko je Formentor dobro zamišljen. Seveda so s Cuprinim prvim samostojnim modelom ciljali tja, kjer se cedita med in mleko. Formentor predstavljajo kot SUV kupe in prav o tem se moramo pogovoriti najprej. Gre namreč za križanca, ki je prej robustna in nekoliko večja kombilimuzina kot pa športen SUV. Je le za pet centimetrov višji od Leona in kar 10 cm nižji od Atece. Prav tako ne vem kaj bi Formentor imel skupnega s kupeji in lahko ste brez skrbi – v kabini je že zadaj dovolj višine in dolžine za visokorasle potnike. Voznik pa ima prostora in s tem možnosti za prilagoditev sedenja na pretek. Štirikolesno gnane različice imajo 420 litrov prtljažnika. Če primerjam s hišnimi modeli, je to 100 litrov skromneje od primerljivo dolgega Tiguana R , zato pa 40 litrov več od Leona in 80 litrov več od kombilimuzinskega Golfa R, s katerim se bo Formentor nedvomno grebel za kupce. No ja, in prav zaradi proporcev se zdi Formentor na fotografijah daljši, kot je v resnici – pri 4,45 m pa je skoraj točno na sredini med Golfom in Octavio.

V notranjosti bi – glede na to, da Cupra koketira s premijskim segmentom – pričakoval kaj več. Všeč mi je volanski obroč, tako po obliki kot po občutku. Na njem sta priročni tipki za zagon motorja in preklapljanje med voznimi programi ter nekoliko odročni obvolanski ročici, ki sta preveč oddaljeni od mojih prstov. A ergonomska osnova je zelo dobra. Oprijem sedežev, ki so tudi zelo udobni, je zanesljiv. Morda bo kdo pogrešal več možnosti personalizacije, kakšna dodatna možnost manjka predvsem pri sedežih. Alcantara bi mu nedvomno pristala bolj kot izbrani koktejl usnja in blaga, ki je – nenavadno – magnet za umazanijo (edina preostala možnost je potem za 1.079 evrov še povsem usnjen sedež). Pa ne bi rekel, da armaturna plošča ni atraktivna – pravzaprav dobro dopolnjuje zunanjo obliko. A se zdi, kot da bi oblikovalci pozabili na določene elemente in se preveč ukvarjali z velikim osrednjim zaslonom na dotik, ki bode v moje vidno polje in je vase posrkal vsa stikala. Kot v Octavii, Golfu in Leonu se glasnost in temperatura upravljata z drsniki na dotik, ki so nameščeni v sklopu zaslona. Ti so nerodni za uporabo. Ko se s prstom sprehajam po menijih velikega zaslona, se naslonim z dlanjo in večkrat nehote povečam glasnost glasbe ali jakost pihanja. In rad verjamem, da imam prej roke pianista kot mesarja. Drsnika ponoči tudi nista osvetljena, tako da si s temperaturo in glasnostjo (tu gre bolj za sovoznika) takrat dobesedno v temi. Razmišljam – a ne bi bilo toliko bolj zanimivo vrteti dobro obteženih in kvalitetnih kovinskih stikal, pobarvanih denimo v bronasto barvo, ki je barva Cupre? Treba pa je omeniti, da sistem sicer deluje dobro in odzivno, vmesnik je zanimiv in ponuja dovolj prilagodljivosti. Sicer ne za ceno intuitivnosti, a je potrebnega nekaj privajanja. V spodnji vrstici so k sreči ves čas prikazane bližnjice za lahko preklapljanje med funkcijami. Z voznikovim instrumentnim zaslonom se iskreno nisem veliko ukvarjal. Tam potrebujem le podatka o hitrosti in obratih!

Dovolj o digitalizaciji, čas je za vožnjo! Formentor najbolj navdušuje tam, kjer je to zares pomembno. Štirivaljnik zmore 228 kW torej – 310 »konj«, ki avto z mesta do 100 km/h poženejo v 4,9 sekunde. Več kot dovolj, da me obdrži na prstih in vzdržuje moje zanimanje za dinamično vožnjo. Četudi se v večjem in nekoliko težjem (1.644 kg) Formentorju poznani Volkswagnov motor ne zdi naravnost eksploziven. Zato pa blesti z elastičnostjo in enakomernim podajanjem bogatega navora od 2.000 vrtljajev na minuto naprej. Pri tem je sedemstopenjski dvosklopčni menjalnik vedno v uporabni prestavi, ne glede na trenutno hitrost, in niti nimam potrebe, da bi stegoval prste po obvolanskih ročicah. 

Vozne nastavitve pridejo v Formentorju zares do izraza. V načinu comfort je presenetljivo udoben, sproščen in tih, celo vsakdanji. Prilagodljivost blaženja je tu zelo uporabna in tudi na slabši podlagi se zdi, da za športnost žrtvuje zelo malo. Podobno kot Golf R ponuja kar 12 stopenj nastavitev blaženja. Sprva se to sliši strašljivo, a je smiselno. V osnovi so na voljo štiri, kolikor je voznih programov. Lahko pa si v posebnem meniju odpreš celotno premico, na kateri potem med dinamično vožnjo filigransko popravljaš nastavitev,če želiš le malo več ali manj čvrstosti. Stopalka za plin se v načinu comfort obnaša že nekoliko preveč nevedno, zato pa me toliko bolj preseneti odzivnost, ko prestaviš v način sport in potem še v način cupra. Manko slišnega vznemirjenja takrat zapolni nekoliko monoton in nevznemirljiv sintetiziran zvok. Ko se imitiranega osemvaljnika naveličam, ga lahko med možnostmi načina individual tudi izklopim. In čeprav je Volkswagnov motor po zvoku resda zelo zadržan in pridušen, česar smo v dobi prisilnega polnjenja in filtrov trdnih delcev pač že navajeni, tako vsaj slišim delovanje pravih valjev. No ja, Formentor z dodajanjem plina in pokanjem izpuha ob sicer nekoliko počasnem prestavljanju navzdol potem poskrbi, da ne ostanem razočaran. To je pač “zicer”, ki vedno, ampak res vedno požgečka moje živčne končiče!

Tudi za volanom v Formentorju nimam občutka SUV-ja, ampak prej kombilimuzine, napumpane s steroidi. Sedim dovolj nizko, kar je odlično! Nič ne kvari zaznavanja bistva dinamične vožnje bolj kot previsok položaj sedenja, ne glede na nore pospeške in navdušujočo vodljivost današnjih športnih SUV-jev. In četudi se lahko z odzivnostjo v dinamični vožnji posmehuje velikim SUV-jem, pa vendarle ni neposreden kot aktualni jagodni izbor športnih kombilimuzin. Vse je le nekoliko pridušeno in umirjeno. Če radi vsakodnevno uživate v nekoliko živahnejši in hitrejši, a nezahtevni in zanesljivi vožnji, boste njegove kvalitete hitro in zelo cenili. Le enkrat ali dvakrat pritisneš levi okrogli gumb z logotipom na volanu in že potuješ s hitrim, štirikolesno gnanim tempom, podprtim z dobro zalogo navora. Ne glede na to, s čim postrežeta cesta in vreme. Formentor se namreč čez buške, luknje in razpoke pelje čuječno, z dobrim nadzorom navpičnega gibanja karoserije in posledično zaupanja vredno stabilnostjo.

Oprijema je vedno na pretek. Težko pa bi rekel, da štirikolesni pogon, ki moč za zadnji kolesni par odjema s pomočjo elektronsko nadzorovane sklopke, zagotavlja popolno uravnoteženost vodljivosti. Zadek mi lepo pomaga iz zavoja. Če pretiravam s plinom in ga prej ne izzovem z volanom in prenosom teže naprej, pa sprednji del avtomobila le nežno teži k zunanjemu robu cestišča. Jasno je torej, da vozim avtomobil, ki ima v osnovi pogon speljan na sprednji par koles. A vendarle se ta Cupra ob bočnih obremenitvah drži ceste na način, ki mi dopušča, da zavoje jemljem zelo optimistično in se z njeno pogonsko konfiguracijo in ravnotežjem niti ne ukvarjam. Nagib karoserije je pri tem vedno odlično nadzorovan, samozavesti v lahkotni hitri vožnji pa pritiče tudi natančen volanski mehanizem, ki je v športnih načinih vožnje lepo obtežen. V zavojih zadovoljivo hiter, okoli sredine pa uporabno posrednejši. Povratni občutki? So! Vsaj za kakšen ščepec. Ne pozabimo pa tudi zmogljivega Brembovega zavornega paketa (2.190 evrov doplačila).

Pri Cupri jim je uspelo iz preverjenih sestavin, ki so jih imeli na voljo pri hiši, sestaviti resnično svež in smiseln avtomobil. S svojo samozavestjo bo gotovo privlačil posameznike in pare.  Navsezadnje boste z njim sporočali, da imate specifičen okus in da veste stvar ali dve o avtomobilih. Če le nimate ravno taborniških prostorskih potreb, pa je Formentor dovolj udoben kot hiter družinski avto, ki vam bo ob priložnostih za dinamično vožnjo zagotavljal tudi nekaj veselja. Za kaj več slednjega boste morali že kar precej globlje seči v žep. S svojo karoserijsko zasnovo lahko štrene meša tako športnim kombilimuzinam kot praviloma precej višjeraslim SUV-jem v svojem razredu. In med slednjimi je gotovo moj favorit.

Janoš Pečnik