Petvratna kombilimuzina s svojevrstnimi podrobnostmi ne le navdušuje, pač pa velja za oblikovalski presežek v tem razredu
Naj le spomnim, da je avtomobilska znamka DS nastala pod okriljem francoskega koncerna kot proizvajalec premijskih avtomobilov. Njeno ime izhaja iz Citroenovega modela DS, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja navdušil avtomobilsko javnost s posebno obliko in hidravličnim podvozjem. Tako imenovano žabo so izdelovali kar dvajset let, vse do leta 1975. To je bil avtomobil, ki so ga Francozom zavidali vsi avtomobilski proizvajalci. In kot je zapisano na njihovi spletni strani, je DS predstavljal simbol francoske avantgardnosti, ki so ga izvažali na štiri konce sveta. Za stvaritev so bili odgovorni trije možje: letalski inženir André Lefèbvre, inženir samouk Paul Magès in nadarjen oblikovalec, kipar, in slikar, Flaminio Bertoni. Ti trije možje so ustvarili umetnino na kolesih, ki je danes navdih avtomobilskih ustvarjalcev znamke DS.
Poudarek na umetnosti se je pri znamki DS pričel uveljavljati s samostojnostjo znamke, torej z novimi modeli, ki jih je sedaj že kar nekaj. Najbolj svež na cesti je DS 4, ki je oblikovno eden najzanimivejših, če ne najzanimivejši avtomobil v razredu petvratnih kombilimuzin na trgu. Tudi s slovensko noto – za prednje LED luči so namreč poskrbeli pri Helli Saturnus Slovenija. Ti žarometi skupaj s prednjo masko skrbijo za poseben oblikovni pečat na prednjem delu vozila. Nedvomno navdušuje tudi pločevina na bokih, ki z različno postavljenimi ploskvami omogoča lomljenje svetlobe in s tem ponuja vtis različnih odtenkov sive barve. Za vstop v kabino iz vrat samodejno izstopijo, sicer potopne kljuke. A to je začetek. Šele ko sedem v kabino, je začutiti pravi umetniški duh Flaminia Bertonija.
Ne v tem razredu, ne v razredu ali dva više, še nisem sedel v avtomobil, ki bi bil tako prežet z oblikovalskimi podrobnostmi. Avantgarda z veliko začetnico. Ko se ozrem po kabini, se sam pri sebi vprašam: »Le kje so francoski avtomobilski oblikovalci zadnja desetletja skrivali ta talent?«. Armaturna plošča je skupaj s podaljškom osrednje konzole odeta v alkantaro, za posebnost veljajo vstavki giljoširana dekoracija »Clous de Paris« platine, na sedežih je kombinacija pletene tkanine in alkantare, volan je odet v perforirano usnje z vstavkom karbona na spodnjem kraku. Našteto ponuja paket Performance Line, pri drugih paketih so podrobnosti drugačne, a zmeraj v izobilju. Na podaljšku osrednje konzole je tudi manjši digitalni zaslon, ki služi kot nekakšna bližnjica pri iskanju menijev večjega zaslona. Četudi velja za posebnega, morda vseeno ni tako praktičen, kot so snovalci to tudi želeli doseči. Osrednji zaslon ponuja vse kar je potrebno in je tudi spodobno odziven. Digitalizacija se nadaljuje na instrumentni plošči, tokrat z nekaj manjšim zaslonom, a zato z dimenzijsko in podatkovno razširjenim projekcijskim zaslonom na steklu voznika. Udobje in odlično počutje na prednjih sedežih je zagotovljeno. Razumljivo je manj prostora na zadnji klopi, predvsem za noge. A pri avtomobila tega kova ne velja hoditi z metrom v roki in seštevati centimetre. Tudi prtljažnik ni rekordno velik – zaradi baterije je celo prostorsko nekoliko okrnjen, vseeno pa meri 390 litrov, kar je povsem dovolj za prtljago tričlanski družine ali para na dopustovanju.
Tehnološko gledano ta avtomobil ni več tako poseben, a še zmeraj napreden. Platformo in pogon si deli s koncernskimi sorodniki. Za pogon skrbi 1,6-litrski prisilno polnjen bencinski agregat ter elektromotor moči 81 kilovatov, skupaj pa zmoreta 165 kW (225 KM) sistemske moči. Priključni hibrid je namenjena tistim, ki stavijo na okolju prijaznejši vožnji, a vseeno cenijo tudi uporabnost. Baterija zmore shraniti za 12,4 kWh električne energije, kar zadostuje za razdaljo okoli 45 kilometrov zgolj na elektriko. S 7,4 kilovatnim polnilnikom jo je mogoče v manj kot dveh urah tudi znova napolniti. Preizkušena kombinacija termičnega agregata in elektromotorja deluje zelo prepričljivo, za prenos moči na kolesa je v pomoč osemstopenjski samodejnim menjalnik. Kljub spoštljivi nazivni moči in navoru je oprijema tudi ob odločnem speljevanju na suhem asfaltu. Menjalnik prestavlja tekoče in uglajeno, podvozje pa je nastavljeno bolj po nemškem okusu, kar mene osebno nič ne moti. Tudi zato vliva več zaupanja na zaviti regionalki, ko odločno zapeljem skozi kombinacijo zavojem. Nagibanja karoserije je malo, volanski obroč v voznem programu Sport je dovolj obtežen, da je mogoče natančno odpeljati vozilo skozi ovinek. Pospeševanje je seveda dovolj odločno, čeprav bi marsikdo glede na podatke o nazivni moči pričakoval še več. Pač hibridna tehnologija terja tudi več teže, zato pa je poraba relativno nizka. Na v enem kosu prevoženi sto kilometrski razdalji je ta znašala 4,1 liter goriva. A bolj kot to je smiselno vsakodnevno izkoriščat električni način, saj je količine električne energije dovolj za običajne dnevne vožnje po mestnih ulicah.
Tudi ta avantgardni biser na kolesih kaže, da je namenjen klienteli, ki želi nekaj več kot le prevozno sredstvo od ene do druge točke. Četudi je spisek opreme izjemno dolg, ta vključuje tudi številne najsodobnejše varnostne sisteme in kakovostno ozvočenje, je mogoče matrične LED žaromete nadgraditi že z infrardečo kamero, ki ponoči zazna pešca ali žival na razdalji sto metrov. Pri parkiranju je seveda dobrodošla (ne pa nujna) 360-stopinjska kamera, pa še kaj bi se našlo.
TEHNIČNI PODATKI
| Mere (d/š/v) v cm | 440/183/149 |
| Motor | štirivaljnik, 1.598 ccm, elektromotor |
| CO2 | 32 g/km |
| Sistemska moč | 165 kW (225 KM) pri n.p. |
| Sistemski navor | 360 Nm pri n.p. |
| Zmogljivosti | 7,7 (0-100 km/h), 233 km/h |
| Poraba na testu | 4,1 l/100 km |
| Cena | 49.230 EUR |