Na ceniku prenovljene Kone ni več dizelskega agregata, ostaja pa njegov alternativa – hibridni pogon. In s čim slednji zmore še prepričati, razen z nizko porabo goriva?
Če me spomin ne vara, sem se Kono prvi srečal na svetovni novinarski predstavitvi leta 2017. Na dogodku se je kar trlo različnih spletnih vplivnežev in vplivnic, ki so hodili po objektu dogodka gor in dol, po večini s telefonom snemali sebe, zakusko, druge pomembneže in občasno tudi Hyundaijevo novost z imenom Kona. Po petih letih je jasno, da je Kona prodajna uspešnica. V tem času so vanjo posegli še oblikovalci, ki so ji nadeli novi odbijač in žaromete spredaj ter popravili nekaj drugih malenkosti. Saj več tudi ni bilo potrebno.
Kona je tudi eden prvih kompaktnih križancev, ki je ponudila prav vse različice pogona – bencinski in dizelski agregat, hibridni in električni pogon. No, skoraj vse. Na spisku manjka le priključni hibrid. Danes na ceniku slovenskih trgovcev ne boste našli več dizelske različice, ki med kupci v tem avtomobilskem razredu pač nikoli ni bila priviligirana. Glede nizke porabe goriva jo več kot uspešno nadomešča polno-hibridna tehnologija, ki je v pri Koni tudi cenovno sprejemljiva. Če primerjam Kono z 1,6-litrskim motorjem (145 kW/195 KM) z opremo Impression ter enako opremljeno hibridno različico, je prva sicer za približno 40 kW zmogljivejša, a je hibrid le za približno dva tisočaka in pol dražji in posledično tudi varčnejši. Povprečna poraba na našem testu je namreč znašala tudi manj kot pet litrov na sto prevoženih kilometrov. Kona kot polni hibrid namreč samodejno optimizira delovanje termičnega motorja in elektromotorja. Z nežno uporabo pedala plina je občasno mogoče voziti tudi zgolj na električno energijo, ni pa stikala, ki bi omogočal preklop zgolj na delovanje elektromotorja. Omogoča pa izbiro stopnje rekuperacije električne energije pri pojemkih in zaviranju.
Sistemska moč 1,6-litrskega termičnega motorja in elektromotorja znaša 104 kW (141 KM) kar povsem zadostuje tudi za agilnejšo vožnjo tako po avtocestnih ravninah kot tudi po zaviti regionalki. Moč se prenaša preko šeststopenjskega dvosklopčnega samodejnega menjalnika na prednja kolesa. Ta pa deluje izjemno prefinjeno in hitro, ter je bistveno boljša rešitev kot CVT menjalniki, ki jih najdemo pri kakšnih konkurenčnih hibridih. Šele zares odločno vrtenje motorja lahko s hrupom zmoti potnike, za katere je sicer za ta avtomobilski razred dobro poskrbljeno. Navsezadnje oprema Impression ponuja tudi dodatno akustično prevleko vetrobranskega stekla. Ob prenovi je Kona dobila 12,5-palčni osrednji zaslon z novim vmesnikom, za radarski tempomat je potrebno doplačati 270 evrov, večino preostalih potrebnih in manj potrebnih pa lahko najdemo na seznamu opreme Impression. To pomeni tudi sistem Smart Sense, ki vključuje samodejno opozarjanje in zaviranje v sili pri zaznavanju ovir v mrtvem kotu in prečnega prometa, ogrevanje sedežev in volana, pametni ključ, bi-led žaromete s samodejnim senčenjem dolgih luči, …
Kona s hibridnim pogonom glede na cene goriva in nasploh energetsko situacijo morda predstavlja celo najboljšo rešitev med ponujenimi pogoni. Navsezadnje je razlika v ceni med različico s termičnim motorjem relativno majhna in občutna večja je v primerjavi s Kono gnano zgolj na elektriko. Prav tako pri Hyundaiju ponujajo za Kono hibird (kot tudi za različice s termičnim motorjem) popust v višini 2.500 evrov. Tako je zanjo potrebno plačati najmanj 24.380 (oprema Style) in največ 26.880 evrov z najvišjim nivojem opreme Impression. To je v današnjem času skokovitega porasta cen avtomobilov, še zmeraj dokaj privlačna ponudba.
TEHNIČNI PODATKI
| Mere d/š/v v cm | 416/180/156 |
| Motor | štirivaljnik, 1.580 ccm, hibrid |
| CO2 | 114-122 g/km |
| Sistemska moč | 104 kW (141 KM) pri n.p. vrt./min |
| Navor | n.p. |
| Zmogljivosti | n.p. (0-100 km/h), 160 km/h |
| Poraba na testu | 5,1 l/100 km |
| Teža | 1.451 kg |
| Osnovna cena s popustom | 24.380 EUR |