Opel je z novo Astro odprl neko novo poglavje, tudi zato, ker je sicer oblikovno ostala samosvoja, a tehnološko izjemno blizu koncernsko sorodnemu Peugeotu 308
Že na prvi pogled je jasno, da s predhodnico oblikovno nima veliko skupnega. Oblikovalci in seveda tudi inženirji iz Russelsheima so dobili popolnoma novo platformo EMP2 koncerna Stellantis, na kateri je nastala tudi Astrin francoski bratranec peugeot 308, ki pa je hkrati tudi njen neposreden konkurent. Če so Nemci še ne tako dolgo nazaj prejšnjo generacijo razvili in oblikovali sami, je pri novi Astri bistveno drugače. Še posebej na področju pogonskih sklopov. Sedaj nemško Astro poganja francoski prisilno polnjen trivaljnik, platforma EMP2 ob motorjih z notranjim zgorevanjem pa omogoča še namestitev hibridnih in povsem električnih pogonskih sklopov.
Oblikovalci so pri novi Astri ubrali povsem novo pot – dolg pokrov motorja nekoliko spominja na legendarno Manto, s 308-co si deli obliko zunanjih ogledal in kljuk na vratih. Ostre linije zunanjosti poudarjajo več dinamičnega značaja skupaj z ožjimi prednjimi žarometi. Tretja zavorna luč je svoj prostor našla na sredini zadnjega strešnega spojlerja in je v slogu dirkalnikov postavljena vertikalno.
Tudi notranjost je doživela rahlo ‘francosko revolucijo’ in digitalizacijo. Še posebej sredinska konzola, ki je praktično identična tisti iz Peugeota 308 s stikalom menjalnika namesto prestavne ročice. Digitalizirana je armaturna plošča, osrednji zaslon pa je nekoliko obrnjen proti vozniku. Oba 10-palčna zaslona sta integrirana v monolitni blok piano plastike in prekrita s stekleno površino. In ker je digitalizacija povsem prevzela nadzor, je tako na primer merilnik vrtljajev prikazan kot stolpec, kar je nekoliko nenavadno. Sicer voznik lahko izbira med štirimi prikazi zaslona instrumentne plošče med tremi različnimi nastavitvami prikazov na zaslonu osrednje konzole. Slednji je takšen kot pri 308-ci, s prav toliko stikali pod njim. Čeprav se sedi nekoliko nižje kot v predhodnici, je ergonomija še zmeraj odlična. Sedeži (ARG) so udobni in ravno prav čvrsti, hkrati pa nudijo še bočno oporo v ledvenem delu. Po daljši vožnji sem iz avtomobila stopil precej spočit, brez bolečin v hrbtu. V primerjavi s predhodnico je za 1,3 centimetra daljša medosna razdalja, prostora na zadnji klopi sicer ni v izobilju, a dovolj tudi za noge odraslih potnikov. Prtljažni prostor zmore pogoltniti za 422 litrov prtljage, kar v tem razredu predstavlja dober rezultat – navsezadnje je za 41 litrov večji kot pri VW Golfu.
Kljub temu, da se pod pokrovom motorja skriva prostorninsko skromen motor, je slednji še kako živahen in je odziven že od približno 1.500 vrtljajev naprej. Največja moč znaša 96 kW (130 KM) in se preko osemstopenjskega samodejnega menjalnika s pretvornikom navora prenaša na prednji kolesni par. Sicer je celoten pogonski sklop uglajen, saj menjalnik kljub manjši prostornini motorja deluje tekoče, motor pa ob podpori prisilnega polnjenja zmore dovolj moči tudi za nekaj dinamične vožnje na zaviti cesti. In tam je spoznati, da so zadnjo besedo pri nastavitvah podvozja imeli nemški inženirji. Vodljivost je natančna, kljub poltogi premi zadaj. Lega na cestišču je dobra, pri pretiravanjih pa je Astra pričakovano podvržena podkrmarjenju. Tisti bolj dinamični vozniki bodo veseli nekoliko čvrstejšega podvozja, ki se presenetljivo učinkovito spopada z manjšimi grbinami in neravninami asfaltne podlage.
In poraba? Ta v povprečju znaša med 6,1 in 6,5 litra pri zmerni desni nogi. Pri težji desnici, pa slednja lahko doseže tudi dobrih 8 litrov in več. Za vstopno Astro je potrebno odšteti 24.960 evrov, s paketom opreme Elegance, ta med drugim ponuja tudi matrične LED žaromete, pa bodo pri Oplu zanjo zahtevali dobrih 31.550 evrov.
TEHNIČNI PODATKI
Mere (d/š/v) v cm | 437/186/144 |
Motor | vrstni trivaljnik, 1.199 ccm, turbo |
CO2 | 126 g/km |
Moč | 96 kW (130 KM) pri 5.500 vrt./min |
Navor | 230 Nm pri 1.750 vrt./min |
Zmogljivosti | 9,7 s (0-100 km/h), 210 km/h |
Poraba na testu | 6,1 – 6,5 l na 100 km |
Teža | 1.371 kg |
Cena | 24.960 EUR |