Toyotin majhen mestni samuraj z nekaj pustolovskega pridiha se najbolje počuti v urbanih naseljih, tudi za voljo brezstopenjskega menjalnika in litrskega trivaljnika
V znamenju avtomobilskih trendov je Toyota na trg letos poslala še svojega najmanjšega križanca, ki naj bi potencialnim kupcem majhnega mestnega avtomobila kar precej olajšal izbiro. Gre namreč za karoserijsko izvedbo SUV, ki je v tem trenutku daleč najbolj zaželjena oblika. Zakaj trendom navkljub? Mestni malčki postajajo ogrožena vrsta. Če je še pred nekaj leti ta najmanjši segment A imel kar pestro ponudbo (Citroen C1, Peugeot 107, tudi Toyotin Aygo kot trojček tega paketa…), je danes nekoliko drugačna zgodba. Najbrž zato, ker so stroški proizvodnje enostavno previsoki. A je Toyota kljub vsemu vztrajala in na trg poslala novega Ayga z oznako X. Narejen je skrajšani Yarisovi platformi, z več oddaljenost od tal, tudi s kar precej velikimi kolesi (testni avto 18 palcev), … Torej recept, s katerim Toyota razume trendovski mali mestni avtomobil, ki je od Yarisa krajši za 24 centimetrov, a vseeno skoraj za prav toliko daljši od predhodnika. Naj le spomnim, da je od slednjega kar 13 centimetrov širši. Več kot očitno, da so Japonci želel zadnjo generacijo narediti prostorsko privlačnejšo in uporabnejšo. Tudi zato je medosna razdalja daljša za devet centimetrov. Sedaj je bistveno več prostora v kabini in položaj za volanom je bistveno višji. Kljub temu je prostora na zadnji klopi malo. Sam se uvrščam med nižjerasle voznike, a ko sem se namestil za volan obroč, je bilo prostora za potnika zadaj bore malo. Torej, če voznik v višino meri vsaj 180 centimetrov, bo na zadnji klopi prostora kvečjemu za otroški sedež. Pa še dostop do zadnje klopi je nekoliko otežen zaradi ozke odprtine in relativno majhnega kota odpiranja zadnjih vrat. Je pa v primerjavi bistveno več prostora v prtljažniku – ta sedaj meri 213 litrov, kar je 60 litrov več kot pri predhodniku, kar je povsem dovolj za dnevne nakupe špecerije.
V notranjosti Ayga X v oči bode ovalni sredinski del armaturne plošče, v katerega je vgrajen devetpalčni multimedijski zaslon z najnovejšim Toyotinim vmesnikom, ki med drugim ponuja tudi glasovno izbiranje, a žal še ne v slovenskem jeziku. Morda ne sodi med najodzivnejše, a ponuja vse kar voznik potrebuje. Zato je počutje za volanom, kljub prevladujoči trdi plastiki, dobro. V primerjavi z Aygom prejšnje generacije, ponuja precej več prostora še posebej v ramenskem delu. Na voljo je tudi nekaj odlagalnih površin in (vsaj v testnem vozilu) možnost brezžičnega polnjenja telefona. Aygo X ima pester nabor varnostno-asistenčnih sistemov kot so radarski tempomat, zaviranje v sili s prepoznavanjem pešcev in kolesarjev, sistem za ohranjanje smeri vožnje, prepoznavanje prometnih znakov, samodejni preklop med zasenčenim in dolgim snopom žarometov, … Na seznamu najdražjega paketa opreme X-clusive ne manjka ogrevanje prednjih sedežev v kombinaciji usnja in tkanine, okrasni detajli na volanu, prestavni ročici in sredinski konzoli, navigacija (cloud), prednji in zadnji parkirni senzorji, LED prednji žarometi in smerniki, zaščita odbijačev v srebrni barvi in še kakšna malenkost. A za JBL ozvočenje je vseeno treba dodatno seči v denarnico.
Ayga X za razliko od večine Toyot ne poganja hibridni pogonski sklop, temveč litrski bencinski trivaljnik z močjo 53 kilovatov (72 KM) in 93 njutonmetrov navora, ki svojo moč preko samodejnega brezstopenjskega CVT menjalnika prenaša na prednjo os. Kljub njegovi relativno skromni teži (1.056 kg), motor zmore tega malčka z mesta do sto kilometrov na uro pognati v slabih 15 sekundah, najvišja hitrost pa znaša 150 kilometrov na uro. Glede na to, da se Aygo X najbolje počuti v urbanih naseljih, noben od prej navedenih podatkov ne pomeni nič slabega. Marsikoga bo prej zmotilo delovanje samodejnosti menjalnika, ki že ob malo odločnejšem pritisku pedala plina motor zavrti v visoke vrtljaje in s tem posredno povzroča neprijetno hrupnost za ušesa potnikov. S pomočjo uporabe obvolanskih prestavnih ročic je mogoče hrupnost tudi omiliti z ročnim načinom izbiranja prednastavljenih razmerij menjalnika. Še posebej, ko zavijete iz mestnih središč na avtocesto, bo ročni način še toliko bolj vplival na udobje vožnje.
A kot rečeno, Aygo X se najbolje znajde in počuti na mestnem asfaltu. Podvozje deluje kot zelo uglajen kompromis med udobjem in dinamičnostjo. Opaziti je, da na slabem cestišču z dovolj dolgimi hodi vzmeti zmore zgledno blažiti nepravilnosti asfaltne podlage pod kolesi. Še več udobja verjetno zmore s palcem manjšimi platišči in višjimi ter mehkejšimi boki pnevmatik.
Pa vendar, kljub njegovemu nekoliko avanturističnemu videzu, najbrž pravega brezpotja nikdar ne bo ugledal. A nič zato. Aygo X je predvsem mestni samuraj, ki se bo bolj spopadal v iskanju prostih parkirnih mest v garažah nakupovalnih središč, na obcestnih parkiriščih, kjer pride do izraza majhnost in okretnost, seveda ob spremljavi sodobne varnostne in druge tehnologije znane iz večjih sorodnikov.
TEHNIČNI PODATKI
| Mere d/š/v v cm | 370/174/152,5 |
| Motor | vrstni trivaljnik, 899 ccm |
| CO2 | 113 g/km |
| Moč | 53 kW (72 KM) pri 6.000 vrt./min |
| Navor | 93 Nm pri 4.400 vrt./min |
| Zmogljivosti | 14,8 s (151 km/h) |
| Poraba na testu | 5,7 l/100 km |
| Teža | 1.065 kg |
| Cena | 19.900 EUR |