Kuga velja za najbolje prodajan hibridni model stare celine, kar le potrjuje dejstvo, da so pri Fordu delo opravili z odliko
Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da paket opreme ST-Line pomeni nekaj več športnega pridiha, ne pa tudi več moči motorja. Zato Kuga s tem paketom opreme ponuja predvsem optične dodatke (izrazitejša maska motorja, 18-palčna platišča, odbijača v barvi karoserije, dvojni zaključki izpušnega sistema…) in bolj športno podvozje.
A kljub vedno večji težnji k ekološki naravnanosti lahko trdim, se pri Kugi niso odrekli voznim zmogljivostim, ki jih znajo ceniti tudi vozniki, ki si občasno želijo kanček športne dinamike. In četudi slednje ni v ospredju pri tem vozilu, lahko voznik med številnimi voznimi programi (Eco, Nomal, Sand and Gravel, Snow) izbere tudi športni način vožnje, pri katerem bo občutil predvsem odzivnejši pedal plina in razliko delovanja menjalnika. Glede na skupno težo (1.844 kg), se presenetljivo dobro spopada z nekoliko hitrejšimi vstopi v zavoje, tudi nagibanja karoserije je za športnega terenca relativno malo. Sam bi so ob takšni vožnji želel za odtenek več bočne opore, sicer ergonomsko oblikovanih prednjih sedežev. A je seveda razumeti, da Kuga v prvi vrsti želi zagotoviti več udobja potnikom. Zato tudi podvozje v tem paketu ni neudobno trdo nastavljeno, četudi so vzmeti nekoliko krajše. Le na izrazitih grbinah je v kabini čutiti nekaj potresavanja. Vseeno bi pred nakupom Kuge vsakomur svetoval, da pred odločitvijo za športni paketa ST-Line s športnim podvozjem, avtomobil zapeljejo kakšen kilometer ali dva po mestnih ulicah in se prepričajo, če morda to nekaj trše podvozje ustreza.
Kugo poganja 2,5-litrski vrstni štirivaljnik z močjo 112 kilovatov (152 KM), ki svojo moč preko samodejnega CVT menjalnika prenaša na prednji kolesni par. Termičnemu bencinskemu motorju je v pomoč elektromotor z močjo 97 kW (131 KM), nameščen na prednjo os, sinergija obeh motorjev je zelo uglajena in kultivirana. Sistemska moč tako znaša 165 kW (225 KM). Povprečna poraba na testu je znašala med 6,2 in 6,4 litrov na sto prevoženih kilometrov, kar je glede na težo in moč pogonskega sklopa primerljiv zelo dober rezultat, saj je primerljiv z manjšimi in lažjimi polnimi hibridi. Poraba je lahko še precej nižja upoštevaje, da ta priključni hibrid s polno baterijo po podatkih Forda omogoča do 65 kilometrov povsem avtonomne električne vožnje. Meni jih je v teh hladnejših dneh uspelo s polno baterijo (14,4 kWh) prevoziti nekaj manj kot 50 kilometrov zgolj na elektriko, kar pomeni, da je lahko poraba tudi pol manjša od prej navedene.
Naj le spomnim, da sta položaj za volanom in ergonomija odlična, kabina je prostorna in deluje zelo zračno. Precej prostora je tudi na zadnji klopi, dovolj tudi za višjerasle potnike. Prtljažnik z ravnim dnom zaradi baterije ponuja od 411 do 581 litrov, odvisno od položaja vzdolžno pomične zadnje klopi. V koraku s časom je armaturna plošča povsem digitalizirana, četudi so se pri Fordu odločili obdržati nekaj analognih stikala za klimatsko napravo in radio. V Kugi je tako na voljo sistem Sync3, ki deluje brez težav, a če pomislim na Fordov Sync4, potem ta deluje nekoliko zastarelo. A brez skrbi, na vrata avtosalonov trka že prenovljena Kuga.
TEHNIČNI PODATKI
Mere (d/š/v) v cm | 462/188/169 |
Motor | vrstni štirivaljnik, 2.488 ccm, elektromotor |
CO2 | 21-30 g/km |
Sistemska moč | 165 kW (225 KM) |
Navor | n.p. |
Zmogljivosti | 9,2 s (0-100 km/h), 200 km/h |
Poraba na testu | 6,3 l/100 km (3,4 l/km v kombinaciji s polno baterijo) |
Teža | 1.844 kg |
Cena | 35.403 evrov |