Naslednik LaFerrarija za 3,9 milijona evrov

F80 je z obili dirkaškega navdiha je odgovor na Mclarnov W1. Omejena serija tega hiperšportnika je že razprodana

Minilo je že več kot desetletje, odkar se je LaFerrari leta 2013 prvič pojavil in postavil nove standarde s svojim hibridnim pogonskim sklopom V12. Zdaj, ko je McLarnov W1 že ugledal luč sveta, je Ferrari pokazal svojega F80. Oznaka predstavlja prihajajočo 80. obletnico Ferrarija. Z elementi dirkalnov serije Le Mans in F1 je najhitrejši in najkompleksnejši cestni model doslej, zato seveda ne preseneča, da so že vsi primerki razprodani. Poganja ga V6 z enakim blokom motorja kot dirkalnik serije FIA WEC Le Mansa 499P (in 296 GTB ) in enakim hibridnim sistemom. Kljub šestim valjem manj in polovico manjši prostornini motorja, ki ga je premogel predhodnik, zmore skupno 172 kilovatov (234 KM) več. Sistemska moč torej znaša dobrih 870 kilovatov (1184 KM).

Novi V6 s tremi litri prostornine in zmore 888 KM pri 9200 vrtljajih v minuti, kar pomeni neverjetnih 296 KM na liter prostornine. V nasprotju z McLarnom W1, ki svojo moč prenaša na zadnja kolesa, se navor F80 prenaša na vsa štiri kolesa (na prednji osi sta namreč nameščena dva elektromotorja). Dobra trakcija zato omogoča, da z mesta do stotice pospeši v zgolj 2,15 sekunde, kar je več kot pet desetink hitreje od britanskega tekmeca in zmore najvišjo hitrost preko 350 kilometrov na uro. Velik del zmogljivosti hibridnega sistema izhaja iz uporabe 800 voltne arhitekture in nove, lahke, lastno razvite baterije, ki je prevzeta iz dirkalnika formule 1. Za razliko od nedavnih 296 GTB in SF90 Stradale, F80 ni priključni hibrid in ne more delovati v povsem električnem načinu. Elektromotorja namreč skrbita zgolj za povečanje zmogljivosti in zmanjšanju skupne teže, saj ta hiperšportnih tehta le 1.525 kilogramov.

V primerjavi z LaFerrarijem je nižji, širši in daljši. V novem barvnem odtenku Rosso Supercar, njegova karoserija iz ogljikovih vlaken je opremljena z oblikovalskimi elementi SP3 Daytone, 12 Cilindri in celo ikon preteklosti, kot je F40. Čeprav je oblikovalec Flavio Manzoni dejal, da F80 sploh ni nostalgičen, ampak zelo futurističen, je moč opaziti kar nekaj podobnosti s preteklimi modeli. Njegova estetika še zdaleč ni tako uglajena in čista kot pri njegovem predhodniku, vendar mu mešanica funkcije in oblike daje pravi namen. Manzoni, ki je bil odgovoren tudi za LaFerrarija, je dejal, da je proces oblikovanja začel s konceptom enosedežnika, dodal še sedež in od tam naprej nadaljeval oblikovalsko delo.

Oblikovno ga torej zaznamuje velika črna prednja maska, podobna tisi iz Daytone SP, ogromen zadnji difuzor in velik spojler, ki generira dobrih 1.000 kilogramov potisne sile. Za odlično lego na cesti skrbi aktivno vzmetenje s štirimi 48 voltnimi elektromotorji, ki zmanjšuje nagibanje karoserije v zavojih. Za učinkovito zaviranje skrbijo nove zavore Brembo CCM-R plus, ki so dvakrat bolj učinkovite in trikrat bolje prevajajo toploto. Tako vsaj pravijo pri Ferrariju, kot tudi, da bodo izdelali le 799 primerkov in prav vse so že prodali.